Antibiotiki

Na površini naše kože in sluznic so stalno prisotne številne bakterije, ki nam ne škodujejo, ampak celo koristijo (npr. pri prebavi, pri preprečevanju vdora škodljivih mikroorganizmov …). Včasih pa se zgodi, da bakterije, ki so že v telesu, na njegovi površini ali vanj zaidejo, izzovejo bolezen. Našemu obrambnemu sistemu velikokrat uspe, da nas ubrani pred povzročitelji bolezni ali jih uniči. Če pa so bakterije preveč agresivne ali je njihovo število zelo zvečano, lahko premagajo naše obrambne mehanizme in pojavijo se bolezenski znaki. Bakterije lahko povzročijo bolezenske težave tudi, kadar naše obrambne sposobnosti oslabijo. Vdor mikroorganizmov v telo in njihovo razmnoževanje, ki mu lahko sledijo klinični bolezenski znaki, imenujemo okužba ali infekcija. Ob pojavu bolezni si v boju proti bakterijam pomagamo z antibiotiki.

Kaj so antibiotiki?

Antibiotiki so zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb (npr. pljučnica, okužbe kože, sečil). Ne zdravijo pa virusnih okužb, kot sta na primer prehlad ali gripa.

Prav tako jih ne uporabljamo za zniževanje povišane temperature. Antibiotiki se razlikujejo med seboj glede na to, proti katerim bakterijskim vrstam učinkujejo. Zato zdravljenje vedno poteka pod nadzorom zdravnika, ki presodi, kateri antibiotik je primeren glede na vrsto bakterijske okužbe.

Kako jemljemo antibiotike?

Zdravnik ob okužbi predpiše zdravilo, ki je za bolnika najbolj primerno. Pri večini bakterijskih okužb je to antibiotik v obliki tablet. Na voljo so v obliki klasičnih tablet (filmsko obložene tablete) in v tehnološko naprednejših oblikah t.i. disperzibilnih tabletah, ki se lahko razpustijo v vodi. Za otroke pa so na voljo tudi antibiotiki v obliki sirupa ali suspenzije. Nekateri antibiotiki so namenjeni nanašanju samo na kožo (npr. pri površinskih okužbah kože) in so v obliki krem ali mazil. Zelo pomembno je, da antibiotik jemljete dosledno, tako kot je predpisal zdravnik. To velja tako glede velikosti odmerkov in jemanja točno na uro, kot tudi glede obdobja trajanja zdravljenja. Zakaj? Zaradi preprostega razloga: bakterije bo premagal le, če ga bo dovolj in če bo deloval dovolj dolgo. Če se ne držimo ure, ko moramo vzeti zdravilo, lahko antibiotik prispe na sicer pravo mesto ob nepravem času, zato je čas jemanja antibiotikov zelo pomemben. Da bi deloval, kot želimo, mora biti antibiotik v telesu v dovolj veliki koncentraciji. Po zaužitju se njegova koncentracija v krvi in po določenem času tudi v različnih tkivih in telesnih tekočinah začne povečevati. Bolj ko čas mineva, bolj se zaradi izločanja iz telesa ta koncentracija zmanjšuje. Vendar se nikoli ne sme zmanjšati pod t. i. terapevtsko koncentracijo (to je tisto, ki je še dovolj velika, da uničuje bakterije), saj se bodo sicer bakterije, ki še niso uničene, v tem času znova razmnožile. Učinek delovanja lahko pričakujete šele po nekaj dneh. Trajanje zdravljenja vsakič določi zdravnik. Z jemanjem zdravila ne smete predčasno prenehati. Če prekinete zdravljenje po prvem izboljšanju, tvegate ponovno okužbo, saj vsi patogeni mikrobi ne bodo uničeni.

Ali antibiotik vzeti s hrano ali brez?

Antibiotiki in hrana različno vplivajo drug na drugega. Včasih je medsebojni vpliv lahko zanemarljiv, drugič pa je lahko pomemben za ozdravitev. Ta medsebojna delovanja lahko povečajo ali zmanjšajo učinek zdravila. Navodila za jemanje antibiotikov so različna. Zdravilo se lahko vzame na prazen želodec ali s hrano (pred, med ali po jedi). Vzeti zdravilo na prazen želodec pomeni, da ga vzamemo vsaj 1 uro pred jedjo ali dve uri po jedi. Vedno pa ga je potrebno zaužiti z zadostno količino tekočine. Med zdravljenjem z določenimi antibiotiki naj ne bi uživali mleka in mlečnih izdelkov. To je še posebej pomembno, ko take antibiotike dajemo otrokom. Uživanje alkohola med zdravljenjem lahko zmanjša delovanje antibiotika, včasih pa povzroča tudi slabost. Med zdravljenjem se zato povsem odpovejte alkoholu.

Katere neželene učinke imajo lahko antibiotiki?

Vsako zdravilo, ki ima zdravilni učinek, ima lahko tudi neželene učinke, ki pa so večinoma prehodni. To velja tudi za antibiotike. Najpogostejši stranski učinki pri zdravljenju z antibiotiki so prebavne motnje, kot sta slabost in driska ter glavobol in vrtoglavica. Pri nekaterih ljudeh lahko tudi sprožijo alergično reakcijo. Lahko se zgodi, da antibiotik uniči tudi nekatere koristne mikroorganizme, ki živijo v telesu. Zaradi tega se naravno biološko ravnovesje v telesu nekoliko poruši. To opazimo kot pojav driske ali glivičnih okužb (najpogosteje gre za sor v ustih ali vnetje nožnice). Priporočljivo je, da med jemanjem antibiotikov spijete dovolj tekočine, uživate hrano bogato z vitamini ter krepite naravno črevesno floro z uživanjem probiotikov.

Medsebojno delovanje z drugimi zdravili

Kadar bolnik sočasno jemlje več zdravil, lahko eno zdravilo pozitivno ali negativno vpliva na učinek drugega zdravila. Številna med njimi lahko vplivajo na delovanje antibiotika in obratno. Povzročijo lahko, da antibiotik ne učinkuje dovolj močno ali pa je zmanjšano učinkovanje drugega zdravila. Da bi preprečil neželeno medsebojno delovanje z drugimi zdravili je priporočljivo, da med zaužitjem antibiotika in drugega zdravila preteče nekaj časa. Ženske, ki jemljete kontracepcijske tablete, morate biti še posebej pozorne, saj antibiotik lahko zmanjša učinkovitost kontracepcije.

Shranjevanje antibiotikov

Tako kot za druga zdravila, je tudi za antibiotike najbolj primeren suh in temen prostor s stabilno sobno temperaturo do 25 °C (kopalnica in kuhinja nista primerna). Shranjujte jih izven dosega otrok. Nekatere antibiotike je treba hraniti tudi v hladilniku. Med te sodijo predvsem antibiotični sirupi za otroke. Pred uporabo jih je potrebno pretresti. Da zdravil v hladilniku ne bi pomešali s hrano, jih shranjujte ločeno, v posebni embalaži. Učinkovitost antibiotikov lahko ohranimo le z njihovo odgovorno rabo. To pa pomeni, da jih za zdravljenje uporabimo le takrat, ko je to potrebno. Neprimerna raba lahko povzroči vse vrste neželenih učinkov in nenazadnje tudi odpornost bakterij na antibiotike. Vsekakor je pametno poslušati napotke farmacevta o jemanju ob izdaji zdravila. Doma si preberite navodilo, ki je priloženo zdravilu, ob kakršnemkoli dvomu pa pokličite v lekarno.

Tadeja Vincek mag. farm.

LEKARNA DUPLEK

Kontakt

Lekarna Duplek,
Nevena Šajber, mag. farm.
Cesta k Dravi 8
2241 Spodnji Duplek
Slovenija

Tel.: +386 2 684 0050
Faks: +386 2 684 0051

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov.

© 2016 Lekarna Duplek | Izdelava strani MARS