Prehranska dopolnila

Kaj prehranska dopolnila sploh so?

Prehranska dopolnila so po svoji vsebini živila, ki v svoji sestavi vsebujejo koncentrirane vire posameznega ali več hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom. Ta so lahko rastlinskega ali živalskega izvora (na primer čebelji izdelki), lahko pa so posamezne substance, ki so sestavni del prehranskega dopolnila, pridobljene tudi sintezno (na primer vitamini). Z biološko- kemijskega vidika pa so to lahko aminokisline ali peptidi ali proteini, polisaharidi, maščobe, vitamini,minerali, vlaknine, zdravilne rastline oziroma njihovi posamezni deli, mikroorganizmi in drugo.

Ker se na trgu zaradi zagotavljanja odmerjanja količine prehranskih dopolnil pogosto ta pojavljajo v obliki tablet, kapsul, sirupov in v drugih tehnoloških oblikah, ki so značilne tudi ali pa predvsem za zdravila, ne tako redko prihaja do zmotnih zaključkov v laični javnosti, da gre v primeru prehranskih dopolnil za zdravila. Zato je treba takoj poudariti, da gre med prehranskimi dopolnili in zdravili za tako vsebinsko kot zakonodajno ločeni področji (področje prehranskih dopolnil je opredeljeno predvsem v pravilniku o prehranskih dopolnilih, področje zdravil pa v zakonu o zdravilih), čeprav lahko tudi določenim prehranskim dopolnilom pripisujemo zdravilne lastnosti.

Prav področje prehranskih dopolnil bo v kratkem doživelo kar nekaj regulatornih sprememb, katerih namen bo dodatna zaščita potrošnikov prehranskih dopolnil z vidika varnosti in verodostojnosti zdravstvenih trditev na zunanji ovojnini prehranskih dopolnil, saj se bo odslej smelo navajati le dokazane in odobrene zdravstvene trditve (več informacij o tem lahko najdete na spletni strani European Food Safety Authority (www.efsa.europa.eu), še posebno pod vsebino zdravstvenih trditev (ang. health claims). Sicer pa se zdravila od prehranskih dopolnil ločijo predvsem po bistveno strožji zakonodaji, saj so za registracijo zdravila, ki je pogoj za uporabo zdravila v posamezni državi, skozi razvoj učinkovine, pred klinično in klinično fazo preizkušanja zdravila in končni pridobitvi registracijskega dovoljenja, ki hkrati pomeni potrditev o učinkovitosti, varnosti oziroma neškodljivosti zdravila, potrebni večletno časovno obdobje in ogromni finančni vložki, ki danes (groba ocena) pomenijo približno milijardo vrednosti v evrih, dolarjih ali funtih za razvoj novega zdravila.

Kako potem subjektivno oceniti kakovost prehranskega dopolnila?

Danes imamo v Sloveniji prvo bazo notificiranih (!) prehranskih dopolnil P3, ki obstaja v dveh strokovnih nivojih. Nižji nivo, namenjen laični javnosti, je prosto dostopen prek spletne strani www.pretehtajte.si. Tam je mogoče najti vsa notificirana prehranska dopolnila, vključno z glavnimi sestavinami, obliko, pakiranjem, proizvajalcem, zastopnikom v Sloveniji in morebitno spletno stranjo dobavitelja (če ta seveda obstaja). Že sama informacija o stalnem proizvajalcu prehranskega dopolnila, še posebno, če je ta renomiran, kaže na določeno stalnost in s tem ponovljivost serij pri proizvodnji prehranskega dopolnila.

V lekarnah, ki imajo dostop do višjega, profesionalnega nivoja baze P3, še posebno pa v lekarnah, kjer so tudi licencirani za uporabo omenjene baze, pa lahko ponudijo tudi dodatne informacije o proizvajalcu, kot so na primer certifikati, vezani na proizvajalca. Eden od najpomembnejših je certifikat dobre proizvodne prakse (GMP – Good Manufacturing Practice), ki kaže na najvišji nivo proizvodnje z vidika kakovosti.Poleg informacij o proizvajalcu so dobrodošle tudi informacije o morebitnih certifikatih izdelka (na primer certifikat eko ali bio), če lahko prehranskemu dopolnilu pripišemo tudi učinke na zdravje, pa tudi druge pomembne značilnosti (na primer vsebnost glutena, glukoze ali laktoze).

Posebej pa velja izpostaviti tudi pomembnost svetovanja farmacevtov v lekarnah, ne le zaradi obvezne sledljivosti izdelkom, ki so dostopni v mreži uradnih lekarn v Republiki Sloveniji (za razliko od vprašljivo varnih spletnih ‘lekarn’ in trgovin, še posebno tistih brez kontakta ter vsaj strokovno odgovorne osebe) z vidika souporabe zdravil in prehranskih dopolnil, saj predvsem ob sočasni uporabi večjega števila izdelkov iz obeh skupin obstaja možnost interakcij, torej posledic zaradi navzkrižnega vpliva enega izdelka na drugega. Prav zato so lekarne z vidika razumevanja vsebine, globine in širine te problematike najbolj kompetentne institucije za zagotavljanje tako učinkovitosti kot varnosti pri uporabi ne le zdravil, temveč tudi prehranskih dopolnil in kombinacij med zdravili ter prehranskimi dopolnili. Posebej velja opozoriti, da določena hrana ali zdravilne rastline vplivajo na encime, prek katerih se presnavljajo zdravilne učinkovine iz zdravil in prav vplivi na omenjene encime lahko povzročijo nenadzorovano bodisi povečanje bodisi zmanjšanje koncentracije zdravila v organizmu, kar je seveda lahko zdravju nevarno. Pravkar izvoljeni novi predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Golub, mag. farm., je podal oceno, da samo zdravljenje nepričakovanih zapletov pri hkratni souporabi več zdravil in (predpostavka) tudi prehranskih dopolnil naše zdravstvene zavarovalnice letno stane 27–28 milijonov evrov, kar sovpada s stroški za celotno lekarniško dejavnost v naši državi na letnem nivoju. Kakšna neizkoriščenost farmacevtskega znanja, ki pa ga bo ob trenutnem pomanjkanju kadra in hkratni preobremenjenosti težko bolje izkoristiti! Rešitve so, le posluha je bilo do sedaj bolj malo.

Praktična nasveta za konec:

 

Besedilo: mag. Marko Stamenkovič, mag. farm., www.lekarna-arnica.si, www.lekarneplus.si

Kontakt

Lekarna Duplek,
Nevena Šajber, mag. farm.
Cesta k Dravi 8
2241 Spodnji Duplek
Slovenija

Tel.: +386 2 684 0050
Faks: +386 2 684 0051

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov.

© 2016 Lekarna Duplek | Izdelava strani MARS