V STAROSTI PAZLJIVO Z ZDRAVILI

Podobno kot v drugih evropskih državah se tudi v Sloveniji prebivalstvo stara.
V Lekarni Duplek se kakor v drugih lekarnah farmacevti v svoji vsakodnevni praksi zelo pogosto srečujemo z ljudmi, starejšimi od 65 let. Ker s starostjo narašča število
predpisanih receptov na posameznika, se tudi povečuje možnost neželenih učinkov zdravil in slabša sodelovanje bolnika v procesu zdravljenja z zdravili.

Čeprav staranje ni bolezen, ampak življenjski proces, nosi s seboj veliko kroničnih bolezni in povečano potrebo po zdravstvenih storitvah in zdravljenju z zdravili. Bolezni se pojavljajo pogosteje kot pri mlajših ljudeh, najpogosteje kronične bolezni, kot so srčno-žilne, bolezni dihal, gibal in rak. V porastu so sladkorna bolezen, demenca in depresije, pogoste so tudi poškodbe.
Na kvaliteto življenja starostnikov vplivajo tudi slabovidnost, težave s sluhom, zmanjšana gibljivost, težave z zobmi, v komuniciranju in inkontinenca urina in blata. Vse to zmanjšuje funkcionalno zmožnost starostnikov in vpliva na njihovo socialno vključenost.

Staranje prebival­stva, ki je še zlasti izrazito v razvitih deželah, pomeni tudi večjo porabo zdravil. Z njimi kakovost življenja bolnikov precej izbolj­šamo, v nekaterih primerih lahko bolezen ustavimo ali vsaj upočasnimo, v splošnem pa zdra­vila pripomorejo k daljši življenjski dobi. Seveda se je treba zavedati, da morajo starejši bolniki zdravila jemati še posebno pazljivo in v skladu z navodili zdravnika in farmacevta.
Vseh težav, povezanih s starostjo, z zdra­vili kljub vsemu ne moremo odpra­viti, saj k izboljšanju kakovosti življenja veliko pripomorejo tudi redna telesna dejavnost, splošna skrb za zdravje (zdrava prehrana in izogibanje alkoholu in cigaretam), aktivno družbeno življenje in predvsem pozitiven pogled na svet.

 Uporaba zdravil pri starostnikih
Pri starejših pacientih je jemanje zdravil ne le zelo pogosto, ampak je večinoma potrebno uživanje več zdravil hkrati. Zaradi tega je jemanje zdravil pogosto neredno in nepravilno.
Neredno jemanje zdravil pri starostnikih je precejšen problem pri terapiji bolezni. Starejši ljudje pogosto opuščajo pred­pisana zdravila oziroma jih sploh ne jemljejo, ker menijo, da niso potrebna, ker nanje pozabijo ali ker dvomijo o njihovi varnosti in učinkovitosti. Komplianca je izraz, s kate­rim označujemo sodelovanje bolnika z reži­mom zdravljenja in ki označuje, kakšno je dejansko jemanje zdravil glede na zdravni­kova navodila. Mnogo pacientov ne jemlje zdravil v skladu s predpisanimi navodili ali pa jih sploh ne uživa.
Napačna uporaba zdravil pri starejših je lahko posledica pomanjkanja razumljivih informacij in natančnih navodil. Pri tem lahko pride do predoziranja, ko bolnik sam povečuje odmerke.
Velikokrat bolnik sam odloča, katero zdravilo je zanj primerno, ali pa zdravljenje kar opusti, ker se bolje počuti.
Starostnik lahko nepravilno uporabi zdravila tudi zaradi okvare vida in sluha, pešanja spomina, demence. Velikokrat je težava tudi v slabši komunikaciji, ki vodi v napačno razumevanje in zmedo v načinu jemanja zdravila.
Pretirana poraba zdravil, zlasti če gre za zlorabo pomirjeval, uspaval ali zdravil proti bolečinam, ne prinaša nikakršnih koristi. Po drugi strani pa so zdravila nujna pri zdravljenju večine kroničnih bole­zni (povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, astma, srčno popuščanje, nekatere ledvične bolezni) in tudi nalezljivih bolezni.
Na to, ali bo pacient zdravilo pravilno užival, v veliki meri vplivajo odnos zdravnik–bolnik, odnos, ki ga ima bolnik do svoje bole­zni (pomembno je, da starostnik dobro pozna svoje bolezni in zdravila, ki jih jemlje), pisna navodila za uporabo zdravila, ki jih bolnik najde v škatlici, in ne nazadnje odnos pacient–farmacevt.
Farmacevti smo kot strokovnjaki za zdravila tisti, ki lahko pomembno vplivamo ne samo na izide zdravljenja in na podaljševanje življenja, ampak predvsem na izboljšanje kakovosti življenja. Prav tako lahko s svojimi nasveti pomagamo svojcem pri izbiri zdravil, prehranskih dopolnil in drugih izdelkov za nego in varovanje zdravja.

Interakcije
Zaradi velikega števila sočasno predpisa­nih zdravil so starejši bolniki še posebno izpo­stavljeni neželenim interakcijam med temi zdravili, ko se zaradi sočasnega jemanja dveh, pogostokrat pa tudi več zdravil (celo deset ali petnajst) poveča ali zmanj­ša učinek enega ali več zdravil.
Tudi zdravnikova neseznanjenost z vsemi zdravili, ki jih bolnik uživa (ljudje si pogosto kar sposo­dijo zdravilo od prijatelja ali soseda), prispeva k možno­sti tvorjenja interakcij med zdravili. Te inte­rakcije ljudje velikokrat obravnavajo kot neže­lene učinke nekega zdravila, ki bi se pojavili v vsakem primeru, zato jemanje zdravil pogo­sto opustijo, po navadi, ne da bi o tem obve­stili svojega zdravnika.

Zlasti starejši ljudje naj bodo pozorni pri samozdravljenju s pripravki iz šentjanževke in pri uživanju grenivke, sploh če jemljejo veliko zdravil. Pripravki iz šentjanževke lahko znatno povečajo aktivnost encima v jetrih, odgovor­nega za presnovo mnogih zdravil, kar pomeni pospešen metabolizem in v končni fazi manjši učinek zdravil, s katerimi jemljemo pripravke iz šentjanževke. Grenivka pa lahko ima ravno nasproten učinek, in sicer okrepi delovanje mnogih učinkovin.

Raziskava med slovenskimi starostniki
Letos spomladi je bila opravljena anonimna raziskava med starostniki. Pridobljeno je bilo veliko informacij o navadah slovenskih starostnikov pri uporabi zdravil. Raziskavo so ob izdaji zdravil na recept ljudem, starejšim od 65 let, izvajali magistri farmacije v javnih lekarnah iz vseh slovenskih regij z anketnim vprašalnikom. Povprečna starost anketirancev je bila 74,7 leta.
Z raziskavo so želeli ugotoviti:
- kako dobro starostniki poznajo svoja zdravila
- kaj želijo, da jim v lekarnah še posebej svetujemo
- ali imajo navado obiskovati vedno isto lekarno
- ali poleg zdravil uporabljajo še druga zdravila brez recepta in prehranska dopolnila
- ali imajo izdelan seznam zdravil in drugih izdelkov za varovanje zdravja

Raziskava je z vključitvijo 395 ljudi oziroma skupno 2107 zdravil, ki jih ti bolniki uporabljajo, pokazala, da slovenski starostniki pri svojih zdravilih zelo dobro poznajo namen uporabe, odmerke zdravil in način uporabe zdravila, nekoliko manj čas zdravljenja z zdravili in imena njihovih zdravil ter vpliv hrane in pijače na zdravilo. Najslabše pa poznajo neželene učinke svojih zdravil in medsebojna delovanja z drugimi zdravili. V lekarni si želijo več svetovanja prav o teh lastnostih zdravil.
Na osnovi zbranih podatkov je bilo ugotovljeno, da dve tretjini slovenskih starostnikov poleg zdravil, ki jih dobijo na recept, uporablja še druge izdelke za ohranjanje in varovanje zdravja (zdravila brez recepta in prehranska dopolnila). To navado imajo pogosteje ženske kot moški.
Razveseljiva je ugotovitev, da imajo slovenski starostniki navado, da vedno obiskujejo isto lekarno (86,7 %). To pripomore k boljšemu poznavanju bolnikov in njihovih zdravil pa tudi k medsebojnemu zaupanju med bolnikom in farmacevtom.
Razmeroma pogosto imajo tudi izdelan seznam zdravil, ki v glavnem vključuje samo zdravila, izdana na recept.

Starostniki so zelo raznolika populacija, ki zahteva individualno načrtovan program zdravljenja z zdravili, prilagojen vsakemu posamezniku glede na njegov zdravstveni status.
Zdravljenje starostnikov z zdravili je poseben izziv. Potreba po več zdravilih, številne bolezni in fiziološke spremembe, povezane s staranjem, stopajo v interakcije.
Najboljši način za zmanjšanje pogostosti neželenih učinkov zdravil je omejitev predpisovanja na najbolj nujna zdravila, pojasnila, kako je treba zdravilo uporabiti, in ga predpisati za najkrajši možni čas.

Tadeja VINCEK, mag. farm.
LEKARNA DUPLEK

Kontakt

Lekarna Duplek,
Nevena Šajber, mag. farm.
Cesta k Dravi 8
2241 Spodnji Duplek
Slovenija

Tel.: +386 2 684 0050
Faks: +386 2 684 0051

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov.

© 2016 Lekarna Duplek | Izdelava strani MARS